IFLA smernice za knjižnične storitve za otroke, stare med 0 in 18 let. 2. izdaja (revizija smernic iz leta 2003)

Revizijo smernic za storitve mladinskih knjižnic, ki so bilenazadnje objavljene leta 2003,je sestavila Iflinasekcija za otroke in mladino (IFLA Libraries for Children and Young Adults Section) z namenom predstavitve dobrih praks med knjižničnimi storitvami za otroke. IFLA standardi so mednarodno pregledani, objavljeni in redno posodobljeni dokumenti, od katerih vsak odseva sedanje soglasje o načelih, smernicah, najboljših praksah ali modelih za določeno dejavnost ali storitev.V trenutnem stanju splošnih knjižnic po svetu prihaja do velikih razlik.Številnim mladinskimknjižničarjembodo te Iflinesmernice v navdih,saj si prizadevajo doseči osnovno zagotavljanje knjig in podporo branju. Smernice niso sklop pravil za oblikovanje idealne knjižnične storitve za vse otroke različnih sposobnosti. Predlagajo, kaj je možno izvesti ob zavedanju, da obstajajo velike razlike v socialnih, kulturnih in gospodarskih razmerah v državah v razvoju, državah s srednjim dohodkom in industrializiranih državah. Vsaka splošna knjižnica ima drugačno skupnost, kateri služi,in zato tudi različne prednostne naloge in potrebe uporabnikov. IFLA smernice za knjižnične storitve za otroke, stare med 0 in18 let, se lahko uporabijo za podporo razvoju in izboljšanju knjižničnih storitev za otroke v vseh regijah sveta.Smernicepromovirajo in spodbujajo razvoj učinkovitih knjižničnih storitev za otroke vseh sposobnosti, tako da usmerjajo mednarodne knjižnične skupnosti ootrokovih potrebahinpravicah do informiranosti, pismenosti terbranja. Namen smernic je pomagati splošnim knjižnicam pri uvajanju visokokakovostnih storitev za otroke v digitalni dobi in prepoznavanju spreminjajoče se vloge knjižnice v sodobni družbi.Iflino poročilo razprave o globalni vizijiIFLA Global Visionkaže, da so knjižnice globoko zavezane hključnim vlogam pri podpiranju pismenosti, učenja in branja ter da se osredotočajo na naše skupnosti. Kakovost izobraževanja in splošnapismenost sta prepoznani tudiv viziji Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030. Revidirane smernice zagotavljajo sodobno znanje in strokovni vpogled za tiste, ki strateško načrtujejo ali izvajajo storitve in programe mladinskih knjižnic. Namenjene so začetnikom v praksi, knjižničnemu osebju, upravljavcem knjižnic in administratorjem ter študentom in predavateljem na fakultetah za knjižnično-informacijske študije. Smernice lahko pomagajo pri informiranju nosilcev odločanja in tistih, ki sodelujejo pri razvoju politik. Informacije iz smernic bodo koristile tudi nevladnim organizacijam (NVO), kipodpirajo programe pismenosti in branja za otroke ternjihove družine.