Integracija priseljencev skozi civilnodružbeno in politično participacijo, 2023

S povečevanjem deleža priseljencev v večini držav EU se povečuje tudi potreba po upravljanju procesa integracije priseljenskih populacij v družbe sprejema. Raziskave v zahodnih demokracijah kažejo, da sta za uspešno integracijo priseljencev na dolgi rok pomembni tudi njihova civilnodružbena in politična participacija. Mehanizmi, ki povezujejo ti dve vrsti participacije še niso dovolj raziskani, enako velja tudi glede učinkov civilnodružbene in politične participacije priseljencev na proces integracije. Cilj raziskave je bil ugotoviti stopnje in oblike civilnodružbene ter politične participacije priseljencev v Sloveniji v primerjavi z večinskim prebivalstvom, ter analizirati, kako različni dejavniki vplivajo na participacijo priseljencev. Poseben poudarek je bil na preučevanju povezave med civilnodružbeno in politično participacijo priseljencev ter njihovim integracijskim procesom. V tem oziru je pomembno proučevati tako vpliv sodelovanja priseljencev v večinskih civilnodružbenih organizacijah in političnih strukturah, kot združevanja priseljencev v priseljenskih organizacijah. Obe obliki participacije imata lahko v različnih okoliščinah različne, tudi nasprotne učinke na integracijo priseljencev v družbi sprejema. V raziskavo so bili vključeni priseljenci in večinsko prebivalstvo, v starosti 18 let in več. Podatki v raziskavi so bili zbrani z anketo, bodisi preko spleta (1Ka) bodisi z vprašalnikom na papirju, prejetem po pošti. Anketa z večinskim prebivalstvom je bila izvedena v okviru raziskave Slovensko javno mnenje 2022/2 (https://doi.org/10.17898/ADP_SJM222_V1), s pričetkom v oktobru 2022, medtem, ko se je anketa z zajemom priseljenske populacije začela v novembru 2022. Na anketo so odgovorile 1303 osebe, od tega 1041 v okviru SJM222 ter 262 iz vzorca priseljencev.