Vprašanje evropske integracije v Jugoslaviji in Sloveniji v letih 1989-1991

Raziskava predstavlja del raziskovanega projekta ERC "Open Borders" (polni naslov: Cold War Europe beyond Borders: A Transnational History of Cross-Border Practices in the Alps-Adriatic Area from World War II to the Present). Raziskava obravnava čas obstoja Socialistične federativne republike Jugoslavije in se osredinja na Socialistično republiko Slovenijo kot njen sestavni del. Integracijski proces, ki ga je v Evropski ekonomski skupnosti sprožil Enotni evropski akt (1986), je tudi znotraj socialistične Jugoslavije, še zlasti pa v njeni najsevernejši republiki Sloveniji sprožil premislek o modalitetah nadaljnjega sodelovanja s tem največjim svetovnim gospodarskim blokom v nastajanju. Z namenom osvetliti do sedaj nepoznane podrobnosti diplomatskih procesov, ki so tekli med Beogradom in Brusljem, raziskava na osnovi gradiv jugoslovanskih zveznih organov, ki so se ukvarjali z mednarodnimi odnosi, analizira zapleteno razmerje med notranjo politično- ekonomsko situacijo v Jugoslaviji ob koncu osemdesetih let na eni strani in zunanjepolitičnimi težnjami reformistične vlade Anteja Markovića na drugi strani. V svojem drugem delu raziskava prehaja na nivo Socialistične republike Slovenije, kjer se je nezadovoljstvo s tempom jugoslovanskih zveznih oblasti pri naporih za vključevanje v evropski enotni trg odrazilo v izdelavi lastnega načrta harmonizacije zakonskih in podzakonskih aktov z evropsko regulativo. S ciljem predstaviti ta v svojem izhodišču tehnokratski, na koncu pa celovit kulturno-politični načrt, strnjen v volilnem geslu Zveze komunistov Slovenije »Evropa zdaj!« iz leta 1990, raziskava v ted segmentu analizira arhivsko gradivo najvišjih republiških upravnih organov in evidentira daljnosežni vpliv procesa »evropeizacije« v slovenskih družbi in politiki v začetku devetdesetih let.