Učenje evropskih vsebin v slovenskih šolah, 2018

V letu 2019, ko so potekale volitve v Evropski parlament ter obeležujemo 15. obletnico članstva Slovenije v Evropski uniji, se Evropska unija (EU) v znanstvenih in strokovnih razpravah (npr. Kratochvíl in Sychra, 2019; Papadopoulos in Piattoni, 2019) bolj kot kdajkoli prej sooča s kritikami glede demokratičnega primanjkljaja ter oddaljenosti od evropskih državljanov. Z vidika demokratičnosti EU so zaskrbljujoči tudi podatki o volilni udeležbi saj od leta 1979, ko so bile organizirane prve neposredne volitve v Evropski parlament, le-ta vztrajno pada. Številne študije (npr. Hayo, 1999; Thorpe, 2008; Kerr idr. 2010) so pokazale povezanost visoke ravni državljanske vednosti o EU s pozitivnim odnosom do EU ter družbeno in (nameravano) politično participacijo. Ker šola predstavlja pomembno, čeprav ne edino, okolje pridobivanja državljanske vednosti o EU, navedena dejstva sprožajo številna raziskovalna vprašanja o učenju in poučevanju evropskih vsebin v šolah. Cilj raziskave je poglobljeno analizirati poglede učiteljev in učiteljic na različne vidike učenja in poučevanja evropskih vsebin v slovenskih šolah (npr. cilji, dostopnost in kakovost gradiv in profesionalnih usposabljanj, poglobljenost obravnave v kurikulumih in obšolskih dejavnostih) ter izzive s katerimi se pri tem soočajo. S pomočjo raziskave vključevanja evropskih vsebin v slovenskih šolah smo po bliže spoznali, na kakšen način in katere evropske vsebine se poučujejo v slovenskih šolah.