Družbeni vidiki darovanja organov in tkiv v Sloveniji, 2017

Center za socialno psihologijo, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani je v sodelovanju z več organizacijami raziskoval družbene vidike darovanja organov in tkiv v Sloveniji. Na populaciji spletnega panela podjetja Valicon so izvedli pilotno raziskavo z namenom testiranja vprašalnika. Podatke pa so zbrali v okviru raziskave Slovensko javno mnenje 2017/1: Evropska raziskava vrednot. V terenski anketi je sodelovalo 1076 polnoletnih prebivalcev Slovenije. Vprašanja vključujejo naslednje teme: informiranost o darovanju organov, pripravljenost darovanja organov (lastnih, bližnjih oseb), vpis v register darovalcev organov po smrti, pogovori o darovanju organov, stališča povezana z darovanjem organov, mnenja o stališčih drugih do darovanja, seznanjenost z darovanjem organov. Raziskovalna izhodišča: presaditev organov in tkiv kot oblika metode zdravljenja je pomembno napredovala, tako v stopnji preživelih pacientov po presaditvi, kot tudi v razvijanju novih presaditvenih metod, kar pa poraja veliko nesorazmerje med številom organov, ki so na voljo za presaditev, in številom ljudi, ki čakajo na presaditev. V Sloveniji so stališča na splošno pretežno naklonjena darovanju organov (več kot polovica se strinja), vendar tem naklonjenim stališčem ne sledi tudi vedenje (le 0,22 % Slovencev je uradno registriranih kot darovalcev organov). Z raziskavo »Družbeni vidiki darovanja organov in tkiv v Sloveniji: analiza spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikov za oblikovanje programov za doseganje vedenjskih sprememb« so avtorji iskali načine, kako zmanjšati razkorak med povpraševanjem in ponudbo organov in tkiv ob pogoju, da presaditev organov ostane v celoti prostovoljna, odvisna od pripravljenosti ljudi za darovanje svojih organov ali organov svojih bližnjih po smrti drugim, ki jih potrebujejo. Avtorji raziskave so pripravili tudi priporočila za načrtovanje programa za doseganje vedenjskih sprememb v slovenski populaciji.