Novinarstvo v socialistični Jugoslaviji in imaginariji medijev skozi občinstvo, 2022

Raziskava poteka od leta 2019, ko so vanjo bili prvič vključeni tudi študenti pri predmetu Zgodovina novinarstva (program Novinarstvo, Fakulteta za družbene vede). Raziskovalni intervjuji so bili v izvedbah 2019 (š.l. 2018-19), 2020 (š.l. 2019-20) in 2021 (š.l. 2020-21) sestavni ARRS projekta Vloga komunikacijskih neenakosti v dezintegraciji večnacionalne družbe (J5-1793, vodja dr. Igor Vobič), v tem časovnem obdobju pa smo zbrali in arhivirali približno sto dvajset pogovorov o tej tematiki. Intervjuji so bili enako kot v tej raziskavi tudi v preteklosti bili izvedeni osebno, v povprečju so dolgi eno uro. Z zaključkom ARRS raziskovalnega projekta junija 2022 je raziskavo (plačilo študentov za izvedbo in arhiviranje intervjujev) za to izvedbo omogočil Center za raziskovanje družbenega komuniciranja, saj raziskava obravnava raziskovalne vsebine in tematike, ki jih v svojem delu pokriva center. V raziskavi nas zanima, kako in katere medije so posameznice in posamezniki uporabljali v omenjenem zgodovinskem obdobju (socialistična Jugoslavija), kako so dojemali novinarsko poročanje, koliko so mu zaupali in kako so dojemali širšo jugoslovansko družbo. Intervjuji ponujajo unikaten vpogled v tematiko novinarstva in medijev v socialistični Jugoslaviji s strani navadnih ljudi, ki ne bi bil mogoč na druge načine, kot so na primer raziskave zgodovinskih arhivov ali analiza časopisnega/medijskega poročanja. Raziskavo je mogoče umestiti v polje spominskih študij, ki so se v zadnjih desetletjih razvile v eno izmed bolj plodovitih raziskovalnih področij, ki praviloma združuje različne discipline in s tem raznolike vpoglede v vrsto zgodovinskih tematik. V teh analizah je bilo precej pozornosti posvečene socialistični Jugoslaviji in njenemu razpadu, vendar je bila vloga in funkcija medijev in novinarstva v samem delovanju te države največkrat spregledana. To je težava posebej glede na to, kako pomembno vlogo igrajo te institucije v modernih družbah. Raziskava torej omogoča boljše razumevanje kakšno vlogo so te institucije igrale v vsakdanjih življenjih prebivalcev Jugoslavije, v kakšni meri so jim zaupali ter kako ti spomini vplivajo na proces vzpostavljanja identitet in vrednotenje socialističnega sistema kot celote.