Psihološki profil pandemije COVID-19 v Sloveniji, 2020

Hiter odziv prebivalstva in upoštevanje preventivnih ukrepov sta dva od najučinkovitejših načinov omejevanja širjenja okužb v zgodnjih fazah epidemije. V Sloveniji, kjer so imeli prebivalci razmeroma malo izkušenj s preteklimi epidemijami, je poročanje o novem koronavirusu prevladovalo v medijih še pred prvim potrjenim primerom COVID-19, intenzivno poročanje o poteku širjenja in informiranje javnosti pa se je nadaljevalo tudi po tem. Raziskava govori o tem, kako ljudje zaznavajo te informacije, kako dobro so informirani ter kako se odzivajo na dogajanje v zvezi s širjenjem novega koronavirusa. Natančneje govori o tem, v kolikšni meri zaupajo različnim predstavnikom in ustanovam ter kako verodostojne se jim zdijo informacije, ki jih prejemajo od njih. V povezavi s tem, raziskava preučuje tudi, kako so omenjene zaznave povezane z dejanskim in hipotetičnim (v primeru prisotnosti simptomov) upoštevanjem ukrepov za omejitev širjenja bolezni. Raziskava se osredotoča na prve zaznave in odzive prebivalcev (v razponu 100 ur od prvega uradno potrjenega primera okužbe s COVID-19 v Sloveniji) ter njihove povezave s samozaščitnim vedenjem. Pri analizi so bili upoštevani respondenti, ki so odgovorili na vsa vprašanja (n=1705). Sintaksa za prevod datoteke v angleški jezik, je dostopna med spremnimi gradivi. Opomba: objavljena je končna očiščena baza, rezultati objavljeni v publikacijah, ki so nastale pred tem datumom, lahko nekoliko odstopajo.